Poletni zajtrk

Komentarjev (3) // Objavljeno 11. July 2013 v S prijatelji

Dopust je treba izkoristit, a ne? 🙂 Tako, da smo se danes s prijateljicami&kids dobile pri nas na zajtrku 🙂 Seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi uredila tudi mize malo dopustniško…in midva ne bi bila midva, če ne bi večer prej spekla svežih žemljic 😀

photo 5

 
Taka je bila miza pred obiski…potem pa se je šibila od žemljic, sveže pečenih rogljičkov, marmelad, namazov (čokoladnih in sirovih…) Skratka, pravi ruski bife 😀 Seveda ni manjkala tudi kava in domač ledeni čaj (melisa z limono) 🙂
Seveda smo polno mizo pozabili fotkat 😀
P.S. Seveda so imeli tudi otroci svojo dekoracijo na mizi 😉
photo 4

Edino sveže pečene žemljice še lahko pokažem 🙂
photo 1

Iz Gdč. v Ga.

Komentarjev (13) // Objavljeno 14. August 2011 v Nekje vmes,S prijatelji

Včeraj je bil dan ”D” oz. dan ”P” 🙂

Poroka je bila v najinem stilu afkors…črtastem, barvastem, veselem, ustvarjalnem in diy stilu 🙂 Fotografov je bilo skoraj več, kot gostov hahaha 🙂 No, pa sej boste kmalu vse videli. Upam, da kmalu 😉 (ta upam se nanaša na fotografe hehehe 😀 )

Ja, sedaj sem baje gospa 🙂 no, počutim se še ne tako…resno 😉 Baje sem tudi žena 😉 To se sliši fino 🙂

Dovolj za danes …fotke in ostalo poročanje sledi naslednjič 😉

No, mogoče sam ena za firbce 😀

 

 

Internetna zveza-naveza

Komentarjev (9) // Objavljeno 17. May 2011 v S prijatelji

Khm…se mi zdi, da eni nekje pametujejo, da internet oddaljuje ljudi, tisti pristni stik.

No, jaz imam drugačne izkušnje….izkušnje prijaznosti ljudi, s katerimi se še sploh nisem videla v živo…pa se mi zdi, da jih vseeno vsaj malo poznam 🙂 npr. VilaLila pa Zofija in Sonja, pa še bi lahko naštevala 🙂

Ok…mogoče se kdaj kak čvek opravi preko neta, namesto, da bi se videli v živo (z bližnjimi). Po drugi strani pa obstaja komunikacija na neki drugi ravni, ki je ravno tako super, tudi če ni v RL.

Zakaj pišem o tem? Zato, ker imam še na dolgu zahvale za iber kjut darilca…ki so prišla po pošti kot čisto in popolno presenečenje. Ker se mi fajn zdi, ko vidim, da še obstajajo fajn ljudje. Ker si zaslužite pohvalo in zahvalo…ker ker… 😉

Mah…bom raje kar pokazala.

Prekrasen obešalnik za Hanno. Baje je za v omaro…jaz ga imam v sobici obešenega, da ga vsi vidijo. A ne, da ga je škoda, da bi visel bošček zaprt v omari? 🙂

Hvala VilaLila 🙂

Ob skupnem naročilu super copatkov je Hanna dobila v paketu še sva unikatna slinolovilca 😉

Hvala Zofi 😉

Moja je pa tudi tale super bejba 🙂 Hvala Sonja! Za bejbo in vse vzpodbudne besede, nasvete in mnenja…boš še naprošena kdaj 😉

Ne morem se vam dovolj zahvalit za to srčnost in prijaznost 🙂 Upam, da doživim še čimveč takih internetnih zvez-navez 🙂

Kake so pa tvoje izkušnje? Meniš, da internet odtujuje ali zbližuje? 🙂

P.S. Se opravičujem, ker je tako dolgo trajalo, da sem prišla do tega posta 😉

Drevo srca

Komentarjev (10) // Objavljeno 10. November 2010 v S prijatelji,Ustvarjanje

Poznate knjigo (slikanico) Drevo srca od Bine Štampe Žmavc? Če je ne poznate, vam je lahko žal, ker to ni samo slikanica za otroke, ampak skoraj lahko bi rekla, da je bolj za odrasle, kot otroke.

Za tistega, ki je ne pozna, objavljam del knjige iz TE strani, kjer je bil ta del objavljen z dovoljenjem avtorice knjige

Dedek in mala Tili stojita pred staro jablano. Jablana se šibi od cvetja in bela in dišeča vsa brenči od čebel.

“Kako je lepa, dedek!” vzklika Tili.

“Zdi se mi, da sem vanjo posadil delček svojega srca!” zamišljeno pravi dedek.

“Ali ti potem manjka košček srca, dedek?!” ga Tili zaskrbljeno prime za roko. Dedek se nasmehne in zmaje z glavo.

“Srce je darilo, ki ga nikoli ne zmanjka, veš! Več kot ga razdaš, več ga imaš! Kadar imamo radi, zmeraj razsajemo koščke svojega srca. Razsajemo semena za drugačne, čudežne svetove, kamor se lahko preselimo, kadar nam je hudo. Če nič ne razdaš, se ne moreš nikoli nikamor preseliti, niti v krošnjo drevesa!”

“Kakšna pa so semena srca, dedek? – jih moraš posaditi v zemljo? So taka, da zasejejo drevo?” radovedno vprašuje Tili.

“Ne zmeraj,” se zasmeje dedek.

“Semena srca so na moč čudnih oblik. Lahko jih zaseješ v zemljo, v veter, v daljavo ali v ljudi. Semena srca so lahko prijazne besede, ki zrastejo v lepe misli ali čisto prava semena, ki zrastejo v drevo. Drevo, ki ti pomladi podarja zeleno brstje in cvetove …”.

“Kot najina jablana!” vzklikne Tili.

“Poleti pa naju pričaka s senco in jeseni nama podarja jabolka in zlato listje, dedek!”

“Seveda, vsako darilo srca se vrne nazaj k tebi! Zato ga lahko zmeraj znova razdajaš, brez strahu, da bi kdaj zmanjkalo.”

“Dedek, kaj pa, če nikoli ničesar ne podariš?!” s pritajenim glasom vpraša Tili.

“Če nič ne podariš, srce ničesar ne dobi nazaj in se manjša, manjša … dokler nazadnje ne postane čisto majhno, trdo kamnito zrno, ki ga ne moreš nikamor več posaditi!” resno pravi dedek in poboža Tili po laseh. Tili globoko zatopljena v misli odtava do jablane, jo objame z rokami in se dolgo, dolgo stiska ob njeno deblo. Potlej se vrne nazaj k dedku in mu skoči v naročje. Stiska ga k sebi, da ji pohaja sapa in mu razburjeno šepeče:

“Dedek, dedek, moje srce raste, da me kar boli …! Oh, dedek, moje srce ne bo nikoli majhno kamnito zrno!”

Skratka…ne dolgo nazaj, sem bila deležna fotkanja nosečniškega trebuha s super ekipo M2O…in ker smo prijatelji, sem se odločila, da se jima ”oddolžim” na moj način 🙂 Podarila sva jima zgoraj omenjeno slikanico in blazino (poušter) moje izdelave. V nadaljevanju bojo fotke povedale svojo zgodbo…jaz pa upam, da jima je bilo darilo všeč 🙂

P.S. Če koga zanima natančna izdelava, pa naj vpraša in razložim 😉

Older Posts »