Sončna nedelja
na Rogli
Tole sem morala dat kr gor, dokler so fotografije še sveže in ”tople”
Letos moram priznat, da sem kar ponosna sama na sebe, ker sva se šla zdaj že kar nekajkrat smučat
No…ponosna sem sama nase toliko bolj, ker tisti, ki me pozna ve, da sem bolj lene sorte hehehe
Ogrevanje pred tekmo
Skupinska (kasneje so se pridružili še brat, svakinja in mali škrat/nečak Urs):
Mali škrat Urs…prvi zaresni ”koraki” na smučeh
Tako, da v nasprotju s tistimi, ki letos komaj čakajo pomlad, meni letos prav ustreza ta zimska idila in navijam za sneg vsaj še kak mesec. Vsaj nekje nad 600m nadmorske višine, če vam že po nižinah ni všeč.
No…ampak letošnja zima je(bila) taka, kot se šika…pa naj si kdo upa trdit, da to ni res
Po 8 letih…
…sem v nedeljo spet stopila na smuči. Nekatere baje presenečam, včasih tudi sama sebe…ampak včasih mi pa še uspe
Zadnje čase se spreminjam, mogoče celo odraščam. Kaj pa vem. Mogoče zunanji opazovalci to bolje vidijo/čutijo. Mogoče bo kdo celo upal kaj napisat
Mogoče sem postala bolj samosvoja, bolj tečna…mogoče pa samo bolj odrasla, bolj samostojna…a včasih še vedno mala punčka, ki rabi objem in varnost
OK…dovolj bluzenja…bom dala raje par fotk iz nedeljskega smučanja. To je bilo treba fotodokumentirat
Po 8 letih…ni kar tako
Sicer je očitno pri smučanju podobno kot pri vožnji s kolesom…ko enkrat znaš, ne pozabiš kar tako. Prvih par voženj sem bila totalno lesena, potem je šlo malo bolje.
Bom morala še malo potrenirat
))
Aja…smučat sva šla na Celjsko kočo..nočno smuko

Jeseni na morju
Primorcem je itak znano, kako zgleda jesen pri vas…jaz pa sem ta vikend (znova) ugotovila, kakšna je jesen na morju. Oz. kakšna je najlepša oblika jeseni na morju.
Bilo je…ah…kičasto. Sonce, malo malo vetrčka, ravno toliko, da si se zavedal, da je hladno, in da prihaja zima. V zavetrju pa…božansko
V hotelu zajtrk zunaj, na sončku

Sprehod ob morju, v zraku vonj po soli, vonj po morju, obvezen poskus temperature morja…
Ko mimogrede najdeš kotiček za martinčkanje…osamljena obala, samo midva, morje, sonce in dva stola

Ko ti da pa sonce malo energije, pa zasedeš otroško igrišče, prebudiš otroka v sebi in uživaš (ok, jaz sem navajena hehe) ampak blo je pa kul, ker ni bilo nikjer žive duše

Na koncu se pa dobiš še s prijatelji (Eva, Grega in Anže) na slovenski obali in zaključiš tam tale lep vikend

Takole…mislim, da sem vsaj malo ujela drobce tega vikenda v tale zapis. Upam, da nekja podobnega čimprej ponoviva ker so taki weekend getaway-i super
Aja, nekaj fotk imam še na zalogi…predvsem tihožitja je kar nekaj. No, nekaj pa še drugič







