Včeraj je bila prva letošnja taka res lepa pomladna nedelja (vsaj prva polovica), da bi bil greh, če je ne bi izkoristila nekje na zraku. Da me vsaj malo pobožajo prvi sončni žarki.

Tako, da bom prvi del posta namenila dopoldanskemu predajanju sončnim žarkom Aleš jo je mahnil na kolo, jaz sem pa nekaj časa gledala ven in oklevala, če bi ali ne bi. No, pa me je sonce premamilo in odpravila sem se najprej z avtom proti mestu do bazena in nato peš v smeri Viseči most…SAMA No, meni se je zdel velik dosežek, da sem šla, pa da sem šla sama…nakar ugotovim, da FULL ljudi hodi po poti samih, tako, da sem se potem počutila čist fajn in jo marširala naprej.

ob Savinji

Hvaležna sem tudi eni kolegici, ki me je ravno klicala na mobitel, tako da sem ustavila tik pred mostom na enem izmed ”pomolčkov” (nimam pojma, kaj so tiste zadeve), se tam usedla in klepetala (in uživala na sončku…mmmm) Nastala je še ena dokazna fotka (z malo drugačnimi sončnimi očali, ki jih še nisem čisto navajena)

me

Popoldne pa vseeno nisva zdržala noter in sva jo skupaj mahnila v Mestni gozd. Za Celjane: po Srčni poti proti Anskem vrhu, ampak sva vmes skrenila desno in prišla iz gozda v Liscah. Naš Mestni gozd res skriva prijetne poti z lepimi razgledi na mesto.

mesto

Kljub temu, da se je sonček že skril za oblake, je bilo vseeno toplo in me je kar mikalo, da bi slekla jakno.

potka

Ko greš po potki izgleda vse še tako zimsko, ampak če dobro pogledaš veje že vidiš drobne zelene vršičke, ki se prebujajo in še na veliiiko zehajo Zvončki in žafrani so se pa že dobro prebudili…in oznanjajo prihajajočo in prebujajočo se pomlad

žafran

snowdrop