Moji začetki…že česa

Komentarjev (9) // Objavljeno 29. January 2009 v Ustvarjanje

Zadnje čase spremljam vedno več ustvarjalih blogov…kar na nek način tudi mene ”sili” (beri: spodbuja) k temu. Tole, kar bom pokazala so samo neki začetki, katerih najprej nisem bila pripravljena delit s ”svetom”…potem sem si pa rekla zakaj pa ne 🙂 

Več kot skritizirat tako ne morete…bom pa vesela kakšne kritike, mnenja, ideje 🙂

Od Božička sem namreč dobila akvarele (barvice topne z vodo), katere kar pridno uporabljam in oljne barve (ki pa zaenkrat ostajajo še zaprte)…pogum za njih še zbiram…čakajo me tudi platno in še celo stojalo za platno 😀

Tole so pa moji vsakodnevni prebliski (za njih sem iskala ideje povsod; samo na mojem zeljniku še niso zrastle…pa me ni nič sram 😀 )

 

prebliski

prebliski

 

  • realne barve bom pustila za kdaj drugič
  • verjetno bom še kdaj pokazala kaj, tako, da se me ne prehitro naveličat 😉
  • ne pozabite, da so to moji začetki, in da še imam voljo…
  • risarskega talenta pa malo
  • liki na risbah so totalno statični…o ”muvingu” zaenkrat še nimam pojma, predstave…
  • včasih narišem kakšno zadevo tudi otrokom v vrtcu, namesto sprintanih pobarvank…včasih pa v vrtcu narišem tudi kaj zase in vedno me otroci vprašajo ”za koga pa to rišeš?” pa rečem ”za sebe”…pa oni ”a za sebe?” in se čudijo 😀 Seveda me potem gnjavijo, da še njim narišem ali pa da tisto risbico ”za sebe” podarim komu izmed njih 😉

Zavetišče Zonzani

Komentarjev (14) // Objavljeno 28. January 2009 v S prijatelji
Že nekaj časa nazaj sem nekje (se ne spomnim ravno kje) na internetu brala, da omogočajo po zavetiščih sprehajanje psov. Takrat me to nekak ni preveč ganilo….

Potem je pa kar naenkrat iz ”lufta” priletela v mojo glavo misel, da bi lahko šla/i sprehajat pse. Takoj sem preverila, če je v najbližjem zavetišču (Zonzani) to mogoče…in že sem novico širila okrog med prijatelji. Mateja in Matjaž sta bila takoj za stvar in tako smo se dogovorili. Zraven sta pripeljala še Ino (Matjaževo sestro).

Tja sem šla kar suvereno, ampak me je vseeno malo ”zvilo”, ko sem slišala odmev lajanja kužkov, in ko sem videla prvega psa v boksu. V tistem trenutku me je imelo, da bi se obrnila in šla domov…ampak me je misel na kužka, ki se bo sprehodil, naužil zraka, ”preluftal” ohranila, da stega nisem naredila.

Tako smo v ”prvi rundi” vzeli 3 pse in odšli naokrog. Najin prvi je bil črn, pomoje že bolj”dedi” kuža, ki naju je sicer malo pogledal, ampak s pogledom prosil…dajmo kaj čakata, gremoooo. Drugače je bil umirjen in takoj sem dobila občutek, da so ti psi navajeni večih ljudi, saj na naju ni polagal posebne pozornosti, ampak je marširal svojo pot.

 

kuža

kuža

 

 

look at me :)

look at me 🙂

 

 

Ko sva ga pripeljala nazaj…sem nekje globoko v svojem srcu vedela, kaj bo. In res…kuža se je upiral vrnitvi v boks tako, da je moral Aleš pomagati. Spet mi je postalo težko pri srcu, ampak me je Aleš pomiril z besedami: ”A veš, da noter sploh nimajo slabo…dovolj vode, dovolj hrane.” 

 

na sprehodu

na sprehodu

 

Naslednji je bil pa neka mešanica z Nemškim ovčarjem. Ta je bil malo bolj živahen, ampak vseeno dovolj umirjen, da se mu je dalo kako stvar dopovedat.

 

 

glej ptičko

glej ptičko

 

 

Občutki so bili enaki, tako z najine, kot z njegove strani. No, na koncu me je ta presenetil in mi z veseljem večrat ”dal tačko”, kar verjetno pomeni, da je nekoč imel lastnike…in…ne bom razmišljala, kakšna je bila njegova življenjska pot 🙁

 

priden, priden

priden, priden

 

Tu bom z opisom zaključila…najbolje, da prevertite še sami 🙂

Upam, da sem vam vsaj malo prikazala razmere teh kužkov, sprehajanja in vsega. Morem priznat, da sem bila tisti dan nekak mešanih občutkov…vesela in zadovoljna, da sem naredila nekaj dobrega za njih in hkrati žalostna, da sem jih pustila tam. 

Se pa s psi nekak spoznavam, saj nisem nikoli imela psa, ker tukaj nimamo ravno brilijantnih pogojev za psa, pa še časovno smo tako-tako. 

Definitivno, bom tja še šla, saj menim, da jim na tak način vsaj malo polepšam dan. In s tem postom vabim tudi vse ostale, da se temu pridružijo. Če kdo koleba, se lahko javi, in lahko gremo skupaj 🙂

Z Matejo – preberite post tudi pri njej… sva razmišljali, da bi lahko naredili eno blogersko srečanje ”SPREHAJANJE PSOV”, namesto, da se vedno dobivamo po kafičih. Če je kdo za, naj se javi in se dogovorimo!

P.S. Če vam je kateri od psov pri srcu, ne odlašajte in mu ponudite topel in ljubeč dom! 🙂

Pesem o…

Komentarjev (2) // Objavljeno 24. January 2009 v Nekje vmes

Ker delam v vrtcu, sem obkrožena s takšnimi in drugačnimi otroškimi pesmicami. Včeraj pa sem slišala eno, ki se mi je vsedla v srce.

Kdo bi vedel zakaj…morda zaradi melodije, morda zaradi besedila…pač všeč mi je in si jo že dva dni pojem. V vrtcu smo s puncami tudi plesale nanjo 🙂 So prav uživale…očitno je njim tudi všeč. 

Kaj pa vam?

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

Za malo Elino

Komentarjev (5) // Objavljeno 18. January 2009 v Ustvarjanje

Šele zdaj ugotavljam, koliko stvari sem izpustila in jih nisem objavila, ker sem (potihem) čakala na nov blog. Predvidevam, da bom objavila stvari za nazaj…zato se ne čudit, če bojo objavljene malo zastarele stvari 😉

Ena izmed stvari, s katero sem morem malo pohvaliti je ploščica iz das mase, ki sem jo naredila ob Elininem rojstvu. Se spodobi, da se rojstvo obeleži s kakšno malenkostjo…in seveda ne morem iz svoje kože, da ne bi sama nekaj sčarala 😀  Upam, da ji je všeč…no, se mi bo sama povedala, ko bo malo večja..če bo ploščica do takrat zdržala 🙂

 

za Elino

za Elino

Upam, da je kolikor toliko vidna…se je takrat že malo mudilo in sem v zadnjem trenutku še fotknila. Sedaj je pa mesto (če se ne motim) das Eline na posteljici deklice Eline 🙂  Če se ne motim, ji manjka še lakiranje (Tanja?) 

P.S. V ozadju najin črtast (!) tepih 🙂

Older Posts »